Violina
Violino (tudi gosli) poznamo že dobrih 450 let. Spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).
Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Na violino igramo z lokom ali v načinu pizzicato, kjer po strunah brenkamo. Prste leve roke polagamo na strune, tako, da dobimo več različnih tonov. Lok je posebna palica, na katero je nameščena konjska žima, ki jo vlečemo po strunah (žimo je treba najprej namazati s kolofonijo in napeti z vijakom). Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa pernambuka ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica, špica (zgornji del).
V simfoničnem orkestru igrajo glavno vlogo godala, kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še viole, čela in kontrabasi.
Ljudje, ki znajo izdelovati vsa godala, se imenujejo goslarji. Najpomembnejši izdelovalci violin so bili družina Amati, Antonio Stradivari, Giuseppe Guarneri del Gesu’, med slovenskimi izdelovalci pa so najpomembenjši: Blaž Demšar, Vilim Demšar, Jože Kantušer, Ivan Milič, Maksimiljan Skalar, Jože Šobar…
Nasveti za nakup
…