Synthesizer
Elektronska klaviatura (ang. Synthesizer) se je najbolj razširila v drugi polovici prejšnjega stoletja. V želji, da bi klaviaturistom omogočili lažje delo ter glasbo naredili zanimivejšo, jim ponudili nove zvoke, so proizvajalci z razvojem tehnike kar tekmovali v izdelovanju različnih, najprej analognih inštrumentov, ki so jih kasneje zamenjali digitalni synthesizerji in klaviature. Začetnikom so zanimivi predvsem zato, ker omogoča ogromno različnih možnosti za izvajanje glasbe, npr. različne glasove (sample), bobne, efekte, kompatibilnost z računalniki (MIDI). Prav tako ti inštrumenti vzpodbujajo kreativnost, so lažje dostopni, vzdrževanje je enostavnejše in cenejše.
GVIDO izvaja začetni in nadaljevalni izobraževalni program za el. klaviature, ki je v veliki meri sestavljen iz popularnih skladbic, ljudskih pesmic, rock in pop popevk ter seveda tudi iz klasičnih skladb.
Synthesizer je povzročil revolucijo prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je rock’n’roll z razpadom določenih ključnih glasbenih skupin počasi začel izgubljati na popularnosti. Še bolj se je razmahnil ob koncu osemdesetih, s pojavom »one-man bend«, ko so začeli izdelovati klaviature z ritmi in dodanimi orkestralnimi aranžmaji. Inštrument je zelo zamajal toge izobraževalne programe klasičnih glasbenih šol in se še vedno bori za spoštovanje med glasbili. Synthesizer je torej mnogo več kot le škatlica iz plastike, žic in čipov – je glasbilo, ki ugodno vpliva na razvoj posluha in ritma ter razširja obzorje in dojemanje glasbe.
Nasveti za nakup
Pred nakupom synthesizerja se posvetujte s strokovnjakom, saj se nemalokrat zgodi, da se pod bliščem ugodne cene v veleblagovnicah skriva neprimeren izdelek, ki ga je potrebno zamenjati!…
Podrobni nasveti za nakupUčenci:
- dobijo interes za spoznavanje glasbe in igranja na glasbilo,
- razvijajo izvajalske spretnosti, koordinacijo gibanja,
- razvijajo obvladovanje notnega teksta,
- se učijo dihanja z glasbo in doživljanja ritma,
- razvijajo doslednost pri delu in delovne navade,
- razvijajo sposobnosti in koncentracijo pri javnem nastopanju,
- gradijo svojo osebnost ob odkrivanju glasbenih vrednot,
- se seznanijo z različnimi možnostmi skupnega muziciranja,
- si oblikujejo odnos do glasbe in s tem do splošne glasbene kulture.
Nižja stopnja (4 – 6 letno izobraževanje):
- spoznavanje synthesizerja in njegovih lastnosti,
- postavitev prstov in osvajanje ritmov,
- spoznavanje notnega sistema in strukturnih zakonitosti,
- uvajanje preprostih pesmic, lestvic in enostavnih akordov,
- razvijanje glasbenega spomina,
- igranje enoglasnih skladbic v različnih tonalitetah,
- spoznavanje domačih in tujih skladb ter pesmi,
- igranje zahtevnejših skladb,
- nadgradnja glasbene teorije.
Višnja stopnja (2 – 4 letno izobraževanje):
- razvijanje vseh tehničnih prvin,
- igranje zahtevnih skladb,
- spoznavanje osnov improvizacije,
- lastno komponiranje,
- spoznavanje možnosti uporabe računalnika (MIDI),
- spoznavanje različnih glasbenih stilov.