Svojo glasbeno pot sem začel že v svojih otroških letih. Rodil sem se v družini, kjer se je veliko pelo. Igralo sicer malo manj, pa vseeno se je kje našel kdo, ki je znal tudi kaj zaigrati. No, to se je meni zdelo zelo »nobel«, zato sem očetu rekel, da bi tudi jaz rad nekaj znal. Po dolgem premisleku, ki je trajal približno dve minuti, sem se odločil, da bi igral kitaro. Seveda sem si do začetka glasbene šole premislil, še sam ne vem kolikokrat, ampak na koncu je le obveljala – kitara!
Začel sem se jo učiti v Glasbeni šoli Skladateljev Ipavcev v Šentjurju, pri g. Romanu Ocvirku. Tu sem končal 7 razredov iz kitare in vmes sodeloval v najrazličnejših orkestrih (vseh se pravzaprav ne spominjam). Najpomembnejša pa sta zagotovo bila kitarski orkester in pa tudi mladinski pihalni orkester, ki se je kasneje »osamosvojil« ter razvil v Big band Šentjur, v katerem igram še danes. Poleg klasike me pravzaprav še bolj zanimajo druge glasbene zvrsti, kot na primer jazz, soul, funk, rock…
Tudi narodno-zabavna glasba mi ni tuja. Pri mladinskem pihalnem orkestru sem spoznal tri somišljenike, s katerimi smo bili (in smo še danes) na istih »frekvencah«. Skupaj z njimi smo ustanovili ansambel, s katerim smo igrali doma in v tujini: v Belgiji, Nemčiji, Avstriji… Skupaj igramo tudi v big bandu, sam pa brenkam še v ansamblu Marjana Drofenika.
Imam tudi nekaj pevskih izkušenj. Pevski zbor v osnovni šoli, srednji šoli, zdaj pa pojem še v MeKPZ skladateljev Ipavcev ter v vokalni skupini, v kateri izvajamo vokalni pop in jazz, ampak ker je stvar še čisto sveža, zaenkrat še nimamo imena…
V prihodnosti je še veliko načrtov, skupaj z njimi tudi nadgrajevanje znanja iz kitare, prav tako pa prenašanje le-tega na učence društva GVIDO.