Nekje konec osemdesetih, ko je sintetika osvajala svet vse od pričesk do glasbe, sva z bratom za božič odvijala darilo iz katerega se je prikazal najin prvi sintesajzer. Božično razpoloženje, veselje ob uslišani želji…čustva na višku! Medtem, ko je brat stestiral vse specialne efekte, ki jih je premogla tista naprava in je z glasbeno kariero kmalu potem zaključil, sem sam še vedno dokaj suvereno botroval zvoku šuškave trenirke in iz glasbila izvabil celo kakšno melodijo. Zaradi mojega zanimanja za glasbo sta me starša vpisala k uram sintetizatorja, leto kasneje sta me na pobudo učitelja vpisala v glasbeno šolo.
Začel sem obiskovati pouk v glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Vsakič, ko sem vstopil me je glasba, ki je prihajala iz različnih inštrumentov, obdajala z vseh strani. To da otroku nek poseben občutek. Še vedno je, ko vstopiš ali greš mimo takšne ustanove. Opazoval sem učitelje, jih poslušal – tudi kadar sem sedel na ušesih – in občudoval njihovo znanje. Že takrat sem sklenil, da se bom po teh hodnikih sprehajal nekoč tudi v njihovih vlogah.
S klavirja sem kasneje zopet presedlal na sintetizator in začel igrati s prijatelji po različnih garažah in kleteh, v različnih glasbenih zasedbah, delavnicah, se učil še drugih inštrumentov, začel komponirati…
Prišel sem do točke, ko sem hotel igrati le še lastne skladbe po načelu: zakaj bi igral nekaj, kar je nekdo že napisal? Tisto je bil trenutek njegove inspiracije in so bile njegove ideje, jaz pa bom na klaviaturo prelil svoje. No, čeprav se s tem prepričanjem ne strinjam več popolnoma, se je od takrat res nabralo veliko materiala. Nekaj skladb je romalo v koš, nekaj jih še čaka na pravi trenutek, nekaj pa smo jih uporabili tudi v skupini Luminodoche, v kateri igram še danes.
Ker pa moje muziciranje ni naneslo dovolj (neverjetno;)), sem se preizkusil še v drugih stvareh, se marsikaj naučil, priučil, vmes pa sem se vračal prvotnemu cilju: h klavirju in poučevanju le-tega.
O glasbi si želim vedeti še več, ob tem pa bom z veseljem predajal svoje znanje in izkušnje naprej, učencem glasbene šole GVIDO.